Kako nas avtopilot drži stran od uresničenih sanj

Aneja Štrukelj

↓ POGLEJ VIDEO ↓

↓ ali PREBERI TRANSKRIPT ↓

Prva stvar glede današnjega videa – še preden sploh začnemo – v tem, kar vam bom govorila danes, nisem ekspert in nisem popolna v temu. Da si slučajno ne boste izrisali te slike in mislili, da to pa ni za vas. Tudi sama se še velikokrat izgubim na tem področju. Sem pa že veliko boljša kot leta poprej, ko se sploh nisem zavedala, kako lahko takšen način delovanja vpliva na naše celotno življenje.

Druga stvar glede današnjega videa – stvari, ki sem se jih naučila glede te tematike, bi rada delila z vami zaradi dveh razlogov – mogoče vse to že veste in boste lahko stvari ponovno ozavestili ali pa še ne veste in boste doživeli kakšen aha trenutek in bili zdaj na to bolj pozorni. V vsakem primeru je nek plus.

Ok, torej, o čem bomo sploh danes govorili.

O zavestnem življenju. Lahko mu rečemo tudi namerno življenje.

Vem, sliši se mogoče kar malo dolgočasno, ampak vam povem, da ni. Ko začneš na vse kar počneš, gledati iz drugega zornega kota, ti je kar takoj jasno, zakaj ni še vse tako, kot si želiš, da bi bilo. 😉

Torej, zavestno življenje.

Kaj sploh to je? Saj, ali ne vsi živimo zavestnega življenja? A ne vsak dan sprejemamo odločitev? Ali ni to že nekaj privzetega pri vsaki osebi, tako kot recimo bitje srca?

Itak veste, da bo odgovor ne, je tako. 🙂

Obstaja velika razlika med namero in namernim oz. zavestnim življenjem.

Poglejmo najprej namere.

Naše namere so naše misli o tem, kaj bi bilo dobro, da počnemo ali ne počnemo.

Nekateri to opredeljujejo tudi kot odločitve.

Vsak dan se srečujemo z malim morjem odločitev. Nekatere so manjše, kot recimo ali izbrati za kosilo solato ali pico, ali pojesti sadje ali čokoladni sufle. Nekatere so večje, kot recimo, ali sprejeti tisto službo na drugem koncu Slovenije, ali se preseliti skupaj s partnerjem ali še počakati.

Nameram lahko rečemo tudi želje, hrepenenja, upanja, tisti nekoč.

Naše vedno zelo aktivne misli rade prikličejo želje, kot so recimo:

  • Shujšala bom.
  • Zapravljala bom manj in več prihranila
  • Postala bom bolj pogumna.
  • Ne bom se več toliko sekirala.
  • Vprašala bom za tisto promocijo.
  • Napisala bom knjigo.

Ampak, ali je to dovolj? So zgolj te namere dovolj, da se to zgodi?

Veste, vse prevečkrat, kljub svojim dobrim nameram, se ljudje še vedno obnašamo tako, kot da nam je vseeno zanje.

Kot da imamo milijon let časa, da to naredimo.

Kolikokrat ste si že rekli:

  • ta teden bom začela telovaditi.
  • ta teden bom začela jesti bolj zdravo.
  • ta teden si bom vzela čas zame in prebrala kakšno knjigo
  • ta teden bom gledala manj televizije in se raje posvetila svojemu hobiju
  • ta teden bom sproščena in prisotna mama

In potem pride TA TEDEN.

In nas začne prenašati okoli s svojim tempom, tako kot veter prenaša eno lahko perut. In se mu prepustimo in delamo, kar nam pač ukaže nujno za delati. Vse obveznosti, odgovornosti, skrb za otroke, delo, obisk raznih dogodkov. Do konca tedna nam uspe mogoče kaj narediti, ampak znotraj sebe vemo, da je bilo daleč od naših zmožnosti in posledično smo rahlo razočarani. Ali včasih celo dosti razočarani.

Takšni tedni se nato prelevijo v mesece, meseci v leta, takrat pa se sprašujemo, kam je šel ves ta čas.

Zdaj pa … kaj sem rekla, da bomo počeli zdaj septembra?

Postavljali karte na plano.

Veste, ne da se mi nekaj ovinkarit in olepševat stvari in zavijat v vatico, da bi bila bolj popularna, da bi bolj ustrezala trendom in posledično našemu egotu.

Ne, ker verjamem, da je čas, da zasijete. Ker verjamem, da zmorete. Ker verjamem, da je čas, da stopite korak dlje od vaše trenutne cone udobja. Vaš čas je zdaj in ne šele začetek januarja, ko se postavlja novoletne zaobljube ali šele čez nevem koliko let.

Torej, moram vam povedati, da dobre namere niso dovolj za uresničitev naših ciljev.

Dobra namera je samo ideja brez konsistentne akcije.

In če se vrnem nazaj k novoletnim zaobljubam.

Oseba z dobrimi namerami se bo zamislila in si rekla: »To leto bom naredila nekaj glede te svoje težave.«.

Oseba z dobrimi namerami bo celo lahko naredila prvi korak k reševanju te težave, kot recimo, se bo prijavila h kakšnim skupinskim vadbam ali vpisala v fitnes.

Mogoče bo naredila celo več korakov.

Ampak zgolj dobre namere nas ne pripeljejo dlje od tega.

Cilji postavljeni zgolj z neko dobro namero, ne trajajo.

Kaj sem že prej rekla? Kako lahko še opišemo dobre namere?

Želje, hrepenenja, upanja. Dodajmo še besede nekoč, mogoče.

Opazite kakšno rdečo nit med njimi? Vidite kakšno povezavo?

Vse te besede so pasivne. Nekaj neizpolnjenega.

Zdaj pa poglejte par besed, ki opisujejo zavestno življenje:

akcija, življenjski namen, strast, absolutno, danes.

Kaj imajo pa one skupnega?

Vse je vezano na nekaj aktivnega, na zdaj, na neko resno odločitev, obvezo, ki je ne misliš pretrgati.

To so besede, ki jim sledijo ljudje, ki želijo živeti zavestno življenje.

Torej, kaj pa sploh je zavestno življenje?

Zavestno življenje pomeni sprejeti odločitev, da boš v svoje dneve vpeljeval svojo prisotnost, zavest, namesto da se boš nanje zgolj nemo odzival in vozil na avtopilotu.

Zavestno življenje pomeni prevzeti pobudo zase in svoje akcije.

Zavestno življenje je življenje, ki cveti, ki raste.

Je ciljno orientirano. Življenje, kjer se zavedamo, da če želimo priti, kamor želimo priti, moramo najprej vedeti svojo končno destinacijo in korake do tja.

Ko se odločiš za bolj zavestno življenje, se odločiš, da boš sprejela odgovornost zase – za svoja omejujoča prepričanja, navade, dejanja.

Namerno življenje pomeni ceniti svoje življenje toliko, da se odločiš, kako boš živel naprej od svojih strahov, ker tako lahko sprejemaš najboljše odločitve in zmanjšaš svoja obžalovanja.

Preprosto povedano, zavestno življenje pomeni, da zavestno delamo nekaj na temu, da živimo skladno s svojimi srčnimi vrednotami in prepričanji.

Pri zavestnem življenju se vse začne z nami.

  • Kako mi odreagiramo, ko nas otroci spravijo na obrate.
  • Kako se mi zavestno odločimo, da ne bomo več jedli toliko sladkega.
  • Kako se mi zavestno odločimo, da ne bomo več sledili vsem medijskim novicam in se raje posvetili stvarem, ki nas vodijo k naši dolgoročni viziji
  • Kako se mi zavestno odločimo, da bomo naredili oz. vpeljali točno določeno novo navado, čeprav se nam z nobenim delčkom telesa ne da tega narediti.
  • Katerim mislim mi dopustimo, da nas prevzamejo, ko se nek načrt izjalovi.

Vse se začne pri nas samih.

Pozor pa tudi to – namerno, zavestno življenje zdaj ne pomeni, da imaš tog, neprožen načrt, ki se ga moraš oklepati do zadnjega diha. Da nimaš svobode. Ker priznajmo si, mislim, da se vsi zavedamo tega, da se lahko stvari spremenijo v delčku sekunde.

Ampak za tisti čas, ko je življenje kolikor toliko stabilno in nam ne meče kakšnih večjih opek pod noge – za tiste čase, ko se lahko odločamo in imamo kontrolo (in to je več procentov časa, kot si mislite) – nam lahko zavestni način življenje precej pomaga.

Predstavljajte si zavestno življenje kot aktivno sodelovanje pri ustvarjanju našega življenja in ne zgolj gledanje iz stranske klopi, kaj se nam dogaja.

Je zavestno življenje težko?

Osebno ga ne bi tako opisala.

Je pa res, da če tega nisi navajen od prej, si moraš kar vzeti malo več časa, da pogledaš vase in ugotoviš, katere so tvoje vrednote, prepričanja, kaj je tisto, kar tebe naredi tebe.

Ampak mislim, da če imamo vsi čas za si planirati in raziskovati, kam bomo šli na počitnice, imamo čas tudi izrisati našo vizijo za življenje.

Tako, danes smo pogledali kaj ni in kaj je zavestno življenje. Naslednjič bomo govorili pa o tem, kako živeti takšno življenje. Kako v našem življenju ne obstaja samo ena oz. dve pomembni kategoriji na kateri je dobro, da se fokusiramo oz. jih opredelimo, ampak deset.

Se vidimo spet kmalu.

Do takrat pa si zapomnite, da zmorete!

↓ RAZIŠČI, KAKO SE LAHKO ŠE DRUŽIMO ↓

(klikni sliko)

↓ DRUGE OBJAVE ↓