Vzemi si par minutk časa in preberi pismo Barbare.

KOMPLET ZASIJ VSEBUJE:

  • knjigo in delovni zvezek
  • 30 poglavij s skupaj več kot 80 vaj
  • različne tematike iz področja osebne rasti

OSTALE INFORMACIJE:

  • mehka vezava z mehkimi platnicami
  • velikost 14,8 cm x 21 cm (A5)
  • knjiga ima 109 strani
  • delovni zvezek ima 71 strani
  • oblikovano in izdelano v Sloveniji

CENA: 31 € oz. beri dalje

To je njena zgodba pred in po dnevu, ko je v roke dobila knjigo in delovni zvezek Zasij.

Malo daljši zapis, ampak tako lepo je spravila svoje misli na “papir”, da te kar vleče k branju.

★★★★★★★★★★★★★★★★

Sem Barbara in v življenju mi je šlo “kot namazano” … imela sem svojo službo, redno, za nedoločen čas …. moža, otroka, streho nad glavo, luksuzno življenje kar se tiče financ ….

Ne, hecam se, kakšen luksuz … ali pa ja – skratka BREZ PUFOV IN KREDITOV je pravzaprav res luksuz živet, tudi, če nimaš “nič na strani” …. torej kakor obračam – imela sem KIČASTO življenje.

Ampak kičasto – NA VEN, notri pri srcu pa me je nekaj stiskalo. Nekaj … nekaj na kar ne moreš pokazati s prstom, nekaj kar ne znaš opredelit, ne moreš določit…. enostavno nekaj me je mučilo. Nič – pa vse po malem. Nisem bila srečna. Nisem bila mirna, nekaj mi je manjkalo.

Bila sem mama in žena – dve ČUDOVITI službi, najlepši, ki jih lahko počneš v življenju. Bila sem uslužbenka z redno plačo – LUKSUZ, ki ga premore vedno manj ljudi …. a istočasno sem bila UJETNICA, ujetnica med štirimi stenami. Ujetnica v začaranem krogu, ujetnica – KI ŽELI SAMO VEN in STRAN in DALEČ ….

Ko se opisujem zase vedno rečem, da sem kot sončnica, lepa, vesela, ponosna zrem v nebo – in umrem v trenutku, ko me postaviš v vazo!

Poznaš sončnice? Si jih kdaj postavila v vazo?? Jaz še nisem videla, lepše, mogočnejše, bolj sončne rože – in istočasno rože, ki bi tako hitro ovenela, ko jo postaviš v vazo.

In tako se počutim jaz. Umiram na obroke, ko me želiš dat v vazo. Ko me želiš dat v nek “kalup” pa naj bo to najčudovitejši kalup ever – kot je recimo partnerstvo in materinstvo.

Skratka, da ne odplavam.

Znašla sem se v začaranem krogu. Začaranem krogu nekega monotonega življenja, začaranem krogu “čakanja” na tisti čas, ko bo pa “čas zame” … začaranem krogu slabe vesti, ker mi je “težko” bit mama in žena? Kako mi je to lahko težko, ko pa je to nekaj najbolj čudovitega. Razumela sem …. na prihod otroka sem se pripravila, prvo leto je dojenček 24/7 del mame, to sem sprejela, se pripravila in osvojila. Bilo je lepo …. a prišel je čas, ko je treba nazaj v službo, ko mora dete v vrtec, ko se življenje nadaljuje tam, kjer se je nekoč ustavilo….

Ok pa dajmo …. ampak otrok je spremenil veliko. Zjutraj služba, potem na hitro že pod pritiskom v vrtec – le kako je bilo tam … joj ubogi otrok koliko časa je tam …. in potem naj bi po pravilih človek/mama/žena skuhala kosilo, kaj pospravila … VES ČAS SEM IMELA SLABO VEST …. če sem skuhala kosilo, sem imela slabo vest, ker je bila praktično že tema, ko bi lahko “šla z otrokom ven” …. če sem šla z otrokom ven, sem imela slabo vest – ker prava gospodinja pa valda skuha kosilo ???

In tako so minevali dnevi, navidezno srečni, lepi, zadovoljni. V meni pa je vrelo in se nabiralo. Kolikokrat sem gledala okoli sebe, kako vse te mlade mamice to vse počnejo z levo roko. Meni pa se je vse zdelo tako narobe, ali na eni ali na drugi strani. Karkoli sem naredila – nekje ni bilo ok. Poleg tega se ti zdi prav tudi vzpodbujat in podpirat svojega moža, ker si zasluži…. pa vendar si zaslužiš tudi ti … imet hobije, bit sama, najt svojo strast.

In tako je prišel ta dan. Moj rojstni dan.

V resnici se ga sploh nisem veselila. Vsako leto si za rojstni dan vzamem frej …. takrat si nisem, celo obratno. Nujno je bilo potrebno dat ven nek projekt in spomnim se, da sem dolgo v popoldan lepila deklaracije. Tako zamalo se mi je zdelo in istočasno mi je bilo vseeno – so what …. imam pač rojstni dan!

In potem pride paket. Poštar mi v roko porine veliko rumeno kuverto, se obrne na peti in gre. Previdno odprem …. SEJ NEEE …. jaz sem tista, ki strastno strga ovitek in izbrska vsebino, brez da bi si sploh zares ogledala kuverto.

Odprem in notri zagledam dve knjigi podobni zadevi …. gledam …. kaj pa je to??? Mislim resno? Ok knjig sem vedno vesela, zares vedno …. ampak kaj hudiča je to … delovni zvezek?? O šit! No tega pa nisem vesela. Brala bi še …. ampak delovni zvezek.

Odprem, pogledam posvetilo in obračam liste, gledam vsebino, prebiram naslove …. kdo hudiča je Aneja Štrukelj? Kakšna tuja avtorica verjetno ni… vsaj ne verjamem, da bi se pisala Štrukelj. Berem in ugotovim, da je naša ….

Berem dalje in se držim za glavo … dojamem, da mi je najboljša prijateljica kupila paketek ZASIJ!

Začnejo se mi nabirati solze. Kako me je lahko tako prebrala! Takrat še niti ni bila moja najboljša prijateljica in v resnici niti ni vedela ali je zadela ali je čisto vsekala mimo in to je potrdilo tudi njeno sporočilo na mailu. Da, če bo ok …. da lahko tudi zamenja … da se ji je zdelo, da mi bo všeč.

Zahvalila sem se iz srca, za ves njen trud, za angažiranje in si obljubila, da bom vsaj prebrala, če se že ne bom resno lotila delovnega zvezka.

Pa sem se ga. Ravno konec junija me je čakal “dopust” za par dni – na morju. Hm … dopust, pravzaprav se je mož odločil, da bo organiziral nekaj za svojo dušo in midve z našo malo miss sva seveda vabljeni. V smislu “bom vesel, če bosta šli zraven – ampak bom razumel tudi, če ne želita!” Uf kako sem bila jezna …. pa sem šla.

Res mi je bilo neumno, da smo praznike in podaljšan prost vikend vsak posebej. Odločila sem se, da je pomembna moja mala miss in jaz in da se bova že nekako znašli in imeli lepo. Trudila sem se izklopit obremenjevanje skupnih prostorov, spanja z vsemi ostalimi – brez otrok prijavljenimi, v upanju, da se mala miss ne bo zbujala ponoči in da se ostali ne bojo drli…. joj kolko mame preveč razmišljamo.

No, dopust se je obrnil v prav simpatičnega. Sem pa ves čas, ko je mala miss spala svoj pravični delež brala in pisala. Pridno brala poglavja in odgovarjala na zastavljena vprašanja…. jokala, se smejala, skrivala knjigo …. Mislim kako bi pa zgledalo, če ostali vidijo “30 dni do večje samozavesti” …. HALOOOO…. tega pa res ne morem pokazat svetu.

In sem skrivala in sem pisala in sem reševala, jokala, se smejala …. zame je bil to šok. Prelom, želala sem spremembo – hrepenela sem po spremembi in si istočasno govorila kako butaste so te knjige …. spet neke motivacijske … bla bla.

V tistem podaljšanem vikendu sem jaz predelala celo knjigo in odgovorila na vsa vprašanja. Kakšnih 30 dni. Tistih par dni je bilo dovolj … skoraj bi lahko začela “še en krog” ….

Doma sem knjigi odložila na polico – in pozabila. Ampak v podzavesti ne …. ves čas se mi je nekaj vrtelo “zadaj” … me spomnilo, me opomnilo, mi dalo mislit, me premaknilo – ko sem spet začela s starim vzorcem.

To je bilo konec junija.

Naslednjič sem knjigo vzela v roke na morju, na skupnem družinskem dopustu – v septembru. Imela sem tudi isti zvezek, kot sem ga imela junija. Odgovore na vprašanja sem namreč pisala v zvezek – in ne direktno v delovni zvezek. Spet sem pisala, brala, premlevala, podoživljala in jokala. A tokrat so bili odgovori veliko veliko veliko lepši.

Pri prvih zapisih, ja kar naprej sekalo ven – da bi rada našla tisto pravo povezavo z otrokom. Pri drugih zapisih, torej točno 3 mesece kasneje je sekalo ven …. kaj bi poleg te povezave z otrokom želela še sama. Kaj in kje je tisto, kjer bom sama našla svojo vrednost. Kaj je tisto, kjer bom jaz lahko blestela – delila s svetom. Kje je tisto, kjer bom jaz lahko svet naredila boljši.

In tako se je spet pojavilo vprašanje, nam vsem tako znano “kaj bi delala, če bi lahko delala karkoli”?

Nisem rabila dolgo razmišljat … vsakokrat so ta moja vprašanja dobila isti odgovor – MASAŽE!! In to sam jaz enkrat že počela. In uživala … in že v tretje sem se znašla pred temi istimi vrati, pred vrati na katerih je pisalo “moja sanjska služba!”

Dopust je šel mimo, a misli so ostajale.

Tri mesece kasneje sem dobila prostor. Decembra pa sem zagrizla v svoje sanje, v delo, ki ga neskončno obožujem in v pot na katero sem se podala, kljub vsem “racionalnim” razlagam. Enostavno samo s srcem!

Verjamem, resnično verjamem – če v kaj verjamem, verjamem v srce!

Hvaležna sem moji najboljši prijateljici, za čudovito rojstnodnevno darilo.

Hvaležna sem Aneji, da je to čudovito darilo spravila na svet. Hvaležna, da imava s to, zame, zelo pomembno knjigo tudi skupaj rojstni dan … rojstni dan, ki je pravzaprav povzročil še eno rojstvo, še en poseben dan, še en poseben premik, ki se je potem nadaljeval z noro hitrostjo.

Hvaležna sem za vse izkušnje, vse norosti in vse preizkušnje, ki se mi pojavljajo na poti.

To je moja zgodba, to je moja pot …. pravzaprav začetek le te … nadaljevanje pa definitivno sledi!

In moj klik je bila ravno Anejina knjiga, ki sem jo dobila ravno v trenutku, ko sem jo najbolj potrebovala!

Želim ti lep dan – upaj si! Nehaj se skrivati in ZASIJ!

Barbara

★★★★★★★★★★★★★★★★

Si še tu z menoj?

Kakšna zgodba, a ne? Veš, na trenutke se niti sama ne zavedam, kako resnično transformativna sta knjiga in delovni zvezek Zasij.

Torej, zdaj veš kakšno moč ima ta komplet.

Veš, da lahko uspe tudi tebi.

Zato …

… samo zate, samo tokrat, samo za določeno količino knjig in samo za omejen čas dobiš celoten komplet Zasij za

31 € oz.

22 € oz.

16 € oz.

11,95 €

(in brez dodatnih stroškov poštnine)

takoj klikni spodnji gumb, uporabi kodo POLETNOBRANJE in preveri, ali si še ujela komplet po tej ceni.

Če se ti zniža cena, ti je uspelo! 😀

Naroči en komplet še za prijateljico. Verjemi, da ti bo zelo hvaležna.