Tvoj ego – spoznaj, kako se igra s teboj

Aneja Štrukelj

↓ POGLEJ VIDEO ↓

↓ ali PREBERI TRANSKRIPT ↓

Vse do leta 2008, če mi je kdo rekel, naj bom bolj pozitivna in naj se imam rada, sem samo zavila z očmi in se potihoma jezila. Kako si ta oseba sploh drzne mi kaj takega svetovati, če pa ne ve, kaj vse sem že prestala in kako mi je hudo.

Kadarkoli sem se znašla v težki situaciji, sem dobila potrditev, da je svet krivičen, da so vsi proti meni in naj se že enkrat sprijaznim, da iz mene ne bo nikoli nič.

Celotna moja miselnost je bila temačna. Trpeča. In vse, kar sem slišala, so bile samo moje negativne misli.

Preprosto sem mislila, da takšna pač sem in to je to, kar mi je dano.

Najhujše od vsega tega pa je, ker se nisem zavedala, kakšno škodo s tem početjem delam sebi in tistim okrog mene.

Na srečo mi je enega jesenskega dne tako prekipelo, tako sem se razjezila nase, da sem se prvič v življenju odločila zaključit s tem.

Dovolj mi je bilo tega. 

In takrat so se stvari končno začele obračati.

Korak za korakom. Počasi. Ni se zgolj v eni noči vse spremenilo in postalo točno tako, kot sem si želela.

Od takrat naprej sem začela brati knjige in bloge iz področja osebne in duhovne rasti. Začela sem se udeleževati vseh možnih tečajev na to tematiko. Gradivo sem požirala eno za drugim.

In ja, prav si slišala, od takrat naprej. Prej sploh vedela nisem, da kaj takega obstaja.

Da se lahko ljudje spremenimo. Vse kar sem poznala so bili samo šolski zvezki in učbeniki. 

Mislila sem, da je to življenje. Da se samo tako lahko učiš. Da se lahko učiš samo tisto, kar ti drugi rečejo, da se moraš učiti. Da je samo to pomembno.

In ne glede na to, katero knjigo sem prijela v roke, ali kakšne vaje sem delala, so vsi, kljub temu, da so bili različni avtorji, imeli skupno rdečo nit.

Stavek, ki se je v takšni ali drugačni obliki vedno znova ponavljal, je bil:

»Kar hrani tvoje misli, kontrolira tvoje življenje« 

Pismo, kar boli kako resnično je to.

In kar me je pa še bolj presenetilo (in tega tudi prej nisem vedela), je, da če želim, da se spremeni svet, moram najprej spremeniti svoje misli.

Ja, zato sem se odločila, da vam v prvem delu našega popotovanja skozi področje duhovne rasti, najprej predstavim nekoga, ki se zna tako spretno skrivati, da premnogo krat sploh ne vemo, da obstaja.

V tem je tako spreten, da sploh ne posumimo, da je del nas. Preprosto mislimo, da smo to mi in da tako pač je.

Ko sem ga jaz prvič odkrila, sem končno začela nase gledati iz drugega zornega kota.

Sprva sem bila najprej malo nejeverna, ampak globoko v sebi sem čutila, kot da so se puzli končno začeli sestavljati v pravo smer. Počutila sem se, kot da imam ponovno vsaj malo moči v sebi.

Da imam možnost karkoli spremeniti – ker prej niti tega nisem videla in verjela. 

Torej, o komu govorim? Koga sem odkrila? Koga sem potegnila na plano?

Notranjega kritika.

Zdaj se mi smeje, ko pomislim nanj, ker vem, kakšen komik zna biti in kako zna prirejati stvari, samo zato, da se on ne bi počutil ogroženega.

Ampak nekoč, joj, kako me je vrtel okoli.

Saj še zdaj mu kdaj rata, ampak vsaj vem, da mi ga ni treba ubogati. Zdaj vem, da ni jaz, temveč samo del mene.

In veste koliko to pomaga.

Gremo zdaj skupaj pogledati kaj sploh je notranji kritik? 

Notranji kritik je tisti oster, neusmiljen, podel glasek znotraj naših misli, ki stalno ocenjuje kakšen je naš videz, kaj počnemo, kaj bi morali početi in kakšne vrste oseba smo.

Je tisti negativni samogovor, ki ga usmerjamo sami vase in mu pustimo, da brez plačevanja najemnine živi znotraj naše glave.

In ja, nikoli ni zadovoljen z nami.

Lahko mu rečemo tudi naš ego, naš gremlin, jaz sem ga recimo nekoč klicala siva celica.

Lahko ga v bistvu poimenuješ tako kot želiš. In tudi, če si ga poskušaš vizualizirati, bo tvoj izgledal drugače kot moj. Mogoče si ga boš predstavljala kot moškega, žensko, lahko tudi neko abstraktno obliko.

Lahko pri tebi izgleda kot mladenka ali kakšen star moški. 100 ljudi, 100 različnih notranjih kritikov.

Vsi pa imajo eno skupno lastnost. Naše misli znajo napolniti s toliko dvomi, strahovi, jeze, s toliko dosti lažmi, da jim na neki točki začnemo verjeti.

In takrat mu je treba reči stop, konec, nehaj.

Zdaj pa najprej eno vprašanja. Misliš, da ga ti imaš ali nimaš?

Gremo se zdaj malo igrati.

Dvigni roko, če si si že kdaj rekla vsaj eno izmed teh stvari:

  • da si ne zaslužiš sreče
  • da ne veš, kaj počneš
  • da si grda
  • da si nesposobna
  • da ne zmoreš
  • da si slaba oseba
  • da te nihče nima rad
  • da uničiš vse, česar se lotiš
  • da nisi dovolj samozavestna
  • da ni še pravi čas
  • da nimaš dovolj znanja
  • da ti ne bo nikoli uspelo
  • da si nerodna
  • da ne boš nikoli srečna
  • da ti ni pomoči

In še bi lahko nadaljevala, ampak to bi lahko šla v neskončnost.

V vseh teh naštetih primerih, se je oglašal tvoj notranji kritik. Tvoj ego.

In kar je še pomembno da veš – nahaja se v vsakem izmed nas.

Vsi ga imamo.

Tudi tista zate »popolna« punca, s »popolnim« življenjem, ki jo vidiš na instagramu, ga ima.

In, vedno bo del nas. Ne moreš ga kar utišati za vedno. Njegova naloga je, da te varuje, čeprav včasih na malo čudne načine.

Lahko se pa naučimo, kako ga iz miselnega volana premestiti na sovoznikov sedež.

Kaj in kako to narediti, kdaj drugič, ker to je takšna tematika, za katero ni dovolj samo 10 minut.

Lahko vam pa dam domačo nalogo, da bodite ta teden pozorni na svoje misli. Zapišite si, kaj vam govorijo.

Tako boste lahko iz varne razdalje začeli spoznavati svoj ego.

Več pa naslednjič.

↓ RAZIŠČI, KAKO SE LAHKO ŠE DRUŽIMO ↓

(klikni sliko)

↓ DRUGE OBJAVE ↓